Pustovanje 2011 - Ko kavbojci in indijanci postanejo prijatelji
Prav ste prebrali. Kavbojci in indijanci, ki so letos obiskali naš kraj, so bili nekaj posebnega saj so bili med seboj prijatelji, z izjemo trmastega in samovšečnega Jimmyja, ki je potreboval nekaj več časa, da je dojel kako pomembno je imeti dobre prijatelje...
Začetek je bil podoben kot prejšnji dve leti. Ob 15.45 je bil uradni začetek pustnega rajanja z zbiranjem maškar pri župnišču. Med zbiranjem, ki je potekalo do 16h, je bil čas za banse. Nekaj čez 16. uro pa se je začel sprevod. Maškare so se sprehodile po sedaj že znani poti. Za tiste maškare, ki so se sprevoda udeležile prvič, pa so skrbni indijanci že prej izdelali puščice ter jih namestili po poti sprevoda.
V kulturnem domu je bila najprej na vrsti uvodna igrica, ki so ji nato sledila še štiri nadaljevanja. Maškare so si tako pogledale prigode z divjega zahoda, kjer so nastopali: že prej omenjeni Jimmy, njegova punca Mimi, njegov brat Štore ter indijansko pleme, čigar poglavar je bil Smrdljiva noga. Poleg poglavarja pa sta bila v plemenu tudi najhrabrejši bojevnik Kosmati bizon ter najstarejša indijanka Pozabljiva sova. Jimmy je bil prepričan, da se lahko v divjini znajde sam. Po prepiru z Mimi je res ostal sam s svojim bratom. Kmalu sta postala lačna in si želela, da bi se Mimi vrnila. Čisto po naključju sta se srečala s Kosmatim bizonom in Pozabljivo sovo, ki sta nabirala zelišča. Vsi skupaj so se nato vrnili v indijanski tabor, kjer je Jimmy našel Mimi ter ji obljubil, da bo storil vse, da se vrne k njemu (tudi to, da bo kuhal, pral in pospravljal za seboj – čemur se je do takrat izogibal). Poglavar Smrdljiva noga je bil navdušen nad razpletom. Na koncu sta si z Jimmyjem končno segla v roke in tako potrdila prijateljstvo med kavbojci in indijanci.
Poleg prigod šesterice junakov z divjega zahoda, pa so maškare bansale, plesale ter se preizkusile tudi v različnih igrah (piščančki, igranje pantomime, štafeta – ki je mdr. vključevala tudi pokanje balonov).
Na koncu je bil na sporedu sedaj že kar nepogrešljiv del pustnega rajanja, t.i. krog – kot mu rečemo animatorji. Naredili smo torej velik krog. Nato je lahko vsaka maškara pritekla na sredino kroga in pokazala nek gib. Ostali v krogu smo ta gib posnemali. Tako smo skakali, mahali, skakali, brcali, skakali, plesali in nato spet – kaj drugega kot – skakali, dokler nismo zaključili kroga ter se nato počasi odpravili proti domu.
Za nami je tako še eno uspešno izvedeno pustno rajanje. Animatorji smo bili zelo zadovoljni z velikim številom maškar, ki so se letos udeležile pustovanja (letos rekordnih nekje med 50-60 maškar) in vsi skupaj že komaj čakamo naslednje pustno rajanje.
- Za komentiranje se prijavite oz. registrirajte
